Tako kot pri malih dostavnikih in nekaterih motorjih tudi pri razredu X Mercedes sodeluje s francosko-japonsko navezo Renault-Nissan. Čeprav z nemškimi oblikovnimi potezami in povsem Mercedesovo notranjostjo gre v osnovi za Nissana Navaro, kar se tu in tam tudi pozna. Vseeno je X bolj ko ne premium pickup, s poudarkom na luksuzni naravnanosti za potnike.

Na Navarino osnovo so Mercedesovi oblikovalci narisali prepoznavni družinski nos SUV linije, zadek pa začinili s svojimi lučmi in vrati kesona. Ta je klasično obdan z zaščitno rebrasto plastiko, ob zgornjem robu pa so ročice za pritrjevanje tovora. Nekje med dodatki lahko bržkone pričakujemo tudi ponjavo in nadgradnjo, a v osnovi je zadnji del robustna skleda za prevoz najrazličnejše krame. Skupna površina kesona je 2,5 kvadratnega metra, nosilnost pa kar spodobnih 1000 kilogramov ali celo evropaleto.

Osnova je videti mogočno in tudi je mogočna, s svojimi 5,3 metra dolžine spada med večje tovrstne zveri na naših cestah, kar se najbolj opazi na semaforjih ali parkiriščih, ko izstopa že na daleč. 18-palčna kolesa in LED luči dodajo svoje, avto pa lepi poglede tako in drugače, tudi zato, ker tovrstnih form avtomobilizma Stuttgart do zdaj ni poznal.

Če bi vam zavezali oči in jih odkrili v notranjosti, bi težko našli ločnice med običajnimi civilnimi Mercedesi in X-om. Notranjost pripada prejšnji generaciji oblikovne filozofije s klasičnimi merilniki, barvnim zaslončkom med njimi in tablico, ki štrli na vrhu armaturne plošče. Na sredinski konzoli na dosegu voznikove desne roke je že znana sledilna ploščica, pod katero je še vrtljiv gumb. Tudi te generacije infotainmenta se je treba malce privaditi. Ob visokem vstopanju in sedenju je prostora za vse potnike, tako tiste spredaj kot tiste v drugi vrsti, več kot dovolj. Mogočnost zunanjih dimenzij se zlahka prepozna tudi v notranjosti, je pa treba imeti v mislih, sploh ob kar zajetnem obračalnem krogu, da potrebujemo nekaj več prostora na izvozih, ozkih ulicah in parkiriščih.

Pod motornim pokrovom je 2,3-litrski dizelski štirivaljnik Nissanovega izvora, nad katerim se je Mercedes znesel s svojo elektroniko. Motor premore 190 KM in 450 navora in s sedem stopenjsko avtomatiko, ki bi na trenutke lahko bila bolj odzivna, od sebe daje kar nekaj občutka dinamike, kar pa voznika ne sme zavesti, kot rečeno, gre za pravi mali tank. Podvozje je naravnano na udobje, se pa tu in tam precej poznajo neravnine in ropot izpod koles pri hitrostnih ovirah. V osnovi se moč prenaša kot je to že pravilo, na zadnji kolesni par, priklopljiv je sprednji kolesni par in seveda logično tudi reduktor. Ni pa preklop gladek kot pri nekaterih drugih konkurentih, za vklop štirikolesnega pogona moramo X-a ustaviti. Na trg prihaja tudi 3-litrski V6 dizel z 258 KM, ki obljublja prav hudobne številke, do stotice potrebuje le 7,9 sekunde, medtem ko je naš testni aktualni primerek »le« 12,9 sekunde.

Mercedes se je potrudil in znotraj svojih čarovnih poskrbel za vso napredno elektroniko, od 360-stopinjske kamere do opozorilnika naleta, ki tudi sam zavira in opozorilnika nehotene menjave voznega pasu.

Ves ta luksuz pa stane – že v osnovi X 250d vzame 36.521 evrov, kar je več od japonske sestre Navare, skupaj z dodatno opremo pa cena zleze do 61.166 evrov, kar privede do striženja z ušesi. Cifra je tako v navezi le s pripadnostjo znamki in želji po za tovrstne avtomobile skorajda nepotrebni tehnični sofisticiranosti. Dodajmo še resne konkurente kot so modro ovalni Ranger, VW Amarok in Toyota Hilux, pa X na svoji poti ni ravno racionalno usmerjen. Ampak je Mercedes. In pickup.