Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zgodovina   |   Na današnji dan
Renault je tričetrt stoletja v državnih rokah
V Franciji so še pred koncem druge svetovne vojne nekatere stvari spravili v red in kaznovali svoje kolaboracioniste.
Artur Švarc
17. januar 2020 | 6:37:00

Louis Renault je 1938 obiskal tudi Adolfa Hitlerja, 1939 pa je bil eden glavnih dobaviteljev francoske armade. Prav v času invazije Nemčije na Francijo 1940 je bil Renault na obisku v senatu v Washingtonu, kjer je v imenu francoske vlade prosil za pomoč v orožju. Vrnil se je nekaj dni po premirju in kapitulaciji Francije. Lousi Renault ni imel veliko možnosti, ali bo sodeloval z Nemci ali pa bodo njegovo tovarno prestavili v Nemčijo. Svoje obrate je dal na razpolago vladi v Vichyju, kar je pomenilo, da sodeluje tudi z Nemci. V štirih letih je za Nemce izdelal več kot 34 tisoč vozil. Renault se je pozneje zagovarjal, da je s tem rešil tisoče, da jih niso odpeljali v Nemčijo na prisilno delo, a revija Life ga je že 1942 označila za zloglasnega pariškega kolaboracionista.

Tovarna je bila ves čas tarča tako domačega odpora kot zaveznikov. 3. marca 1942 so britanski bombniki tovarno v Billancourtu zravnali s tlemi in čeprav so jo zelo hitro obnovili, so jo 1943 še trikrat močno poškodovali Američani.

Ko so po osvoboditvi Pariza v začetku septembra 1944 spet zagnali tovarno, je bila ta prizorišče političnih obračunavanj in stavk med delavci in podporniki komunističnih upornikov med vojno in šefi, ki so med vojno sodelovali z nacistično oblastjo.

Zaradi kaosa, ki je vladal v Renaultu, se je 27. septembra 1944 sestal svet ministrov pod vodstvom de Gaullea. Komunistična stranka je želela na vsak način unovčiti svoje privilegije zaradi odporniškega boja, de Gualle pa je bil znan kot zagrizen antikomunist. Tovarna v Billancourtu je veljala za pravo gnezdo komunističnega delovanja, zato je vlada odločila, da bo preprečila stavke in kaos ter je 4. oktobra v tovarno napotila Pierra Lafaucheuxa, odporniškega vodjo z inženirskim in vodstvenim znanjem na mesto začasnega upravitelja.

Medtem je začasna vlada obdolžila Louisa Renaulta kolaboracije z Nemci. V norem povojnem času, ko so obtožbe padale vse povprek, so odvetniki Renaultu svetovali, da svojo nedolžnost predstavi na sodišču, kar je 22. septembra, ko se je predal oblastem, pod pogojem, da ne bo zaprt, tudi storil, a že naslednji dan so ga aretirali skupaj s številnimi drugimi francoskimi avtomobilisti.

Renault je bil takrat že resno bolan in je trpel posledice možganske kapi, ki ga je zadela konec 1942 ter ni mogel ne govoriti ne pisati. 5. oktobra so ga iz zapora na premestili v bolnišnico, 4 dni pozneje pa na željo družine v zasebno kliniko, kjer je padel v komo. Louis Renault je umrl 24. oktobra zaradi odpovedi ledvic.

1. januarja 1945 je de Gaulle izdal dekret, da tovarno odvzamejo Renaultu, 16. januarja je bila tudi uradno nacionalizirana in od 17. januarja, na današnji dan, v rokah francoske države in vlade kot Regie Nationale des Usines Renault. Medtem, ko je Francija pozneje z denacionalizacijo vrnila ostale proizvajalce v privatne roke, z Renaultom nikoli ni bilo tako. Družina Renault je že konec 1945 na sodišču želela razveljaviti nacionalizacijo in dobiti odškodnino, a ne uspešno. Prav tako 1961, ko je sodišče dokončno odločilo, da ni pristojno za presojanje vladnih odločitev.

Renault je pod novim vodstvom doživel tako komercialni preporod kot številne stavke, ki so trajale globoko v osemdeseta leta. Francoska država kljub številnim poskusom, nazadnje pred nekaj leti, ni dovolila rehabilitacije Louisa Renaulta.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija